Na povabilo naših zamejskih rojakov smo se 8. 3. 2008 odpravili v južno Nemčijo, natančneje v bližino Ravensburga blizu Bodenskega jezera. Na pot smo se odpravili v jutranjih urah. Odpravili smo se z dvema voziloma, saj smo poleg osebne prtljage s seboj vzeli tudi celotno ozvočenje. Pot nas je vodila do karavanškega predora in naprej čez Avstrijo proti Salzburgu. Po prestopu avstrijsko-nemške meje smo pot nadaljevali proti bavarski prestolnici Münchnu. Po dobrih šestih urah prijetne vožnje smo prispeli v bližino Ravensburga, kjer nas je pričakal in prijazno sprejel organizator večerne prireditve, na kateri smo nastopali. Po kratkem počitku ob odličnem pecivu in kavici smo odšli v dvorano, kjer naj bi potekala prireditev. Postavili smo ozvočenje in se malo ogreli za naš nastop.

Kmalu so začeli v dvorano prihajati prvi obiskovalci. Večer je bi namenjen praznovanju 30. obletnice delovanja slovenskega društva Planinka. Na prireditev je prišlo veliko Nemcev, večino pa so predstavljali zdomci, ki že vrsto let živijo v Nemčiji. Slovenska skupnost je dobro organizirana, saj sta se v kulturnem programu, ki so ga pripravili ob tokratni obletnici, med drugimi nastopajočimi predstavila pevski zbor in folklorna skupina zdomskih Slovencev. Iz Slovenije so prišli predstavniki mestne občine Ljubljana in dramski igralec Jožef Ropoša.

Po kulturnem programu je sledil naš nastop. Ljudje so nas z navdušenjem sprejeli. Najbolj so bili seveda navdušeni ob Avsenikovih vižah. Nekatere smo morali na željo občinstva večkrat ponoviti. Tudi naš Domen je bil za občinstvo prijetno presenečenje. Zabava se je tako končala v poznih jutranjih urah.

Po nekaj prespanih urah smo si naslednji dan ogledali Bodensko jezero, ki je bilo zaradi lepega vremena res čudovito. Po sprehodu ob jezeru smo se poslovili od prijaznih gostiteljev in se odpravili proti domu, saj nas je čakala še dolga vožnja.

Glede na odziv ljudi smo bili s svojim nastopom zadovoljni. Slišali smo veliko iskrenih pohval in dobrih želja za nadaljnje glasbeno ustvarjanje. Ugotovili smo, da v tujini Avsenikova glasba res veliko pomeni in da še vedno uživa velik ugled. Dobili smo tudi povabilo, da se še kdaj vidimo. Prav gotovo se bomo, med tako prijazne ljudi še vrnili.